Stopnje v razvoju rastlinRastline imajo različne razvojne stopnje. Primarne faze so koreninjenje, vegetacija (zelena rast) in cvetenje.TRGOVINA
Te je mogoče razdeliti na bolj specifične stopnje:
koreninjenje, rast, poganjanje, cvetenje, ter razvoj in zorenje plodov oz. cvetov. Vsaka stopnja zahteva posebno ravnovesje v prehrani in pravilen vnos mineralov za najbolj optimalen donos. Številni pridelovalci uporabljajo spodbujevalce rasti v napačni razvojni fazi, ko rastlina ne more izkoristiti hranil. Ti neporabljeni minerali večkrat povzročijo pomanjkljivosti in “zaklep” snovi v substratu.
Vsaka rastlina je tudi nekoliko drugačna. Prehranske potrebe zelene listnate rastline kot špinača so drugačne od potreb jablane. Pridelovalci pogosto iščejo izdelek, ki bo rešil vse njihove težave. Ta na žalost ne obstaja. Narava želi ravnovesje in zmernost.
POGOSTA NAPAKA, KI LAHKO VPLIVA NA DONOS IN KAKOVOST
Mnogi pridelovalci dodajajo “boosterje”, ki vsebujejo veliko fosforja in kalija (P/K) ves čas ali večino faze cvetenja. To lahko določenim sortam, povzroči resne težave z absorpcijo hranil, kar zmanjša donos in kakovost.
OPOZORILO: Večina rastlin med začetno rastjo in v zgodnjem cvetenju potrebuje le majhne količine kalija. Kalij je predvsem potreben med zorenjem in v fazi poznega cvetenja.
Presežek neporabljenega kalija v rastnem mediju lahko “odrine” dušik, kalcij in magnezij v zgodnjih fazah cvetenja. Kar so ene najbolj pogostih pomanjkljivosti. Pridelovalci se lahko tem težavam izognejo z upoštevanjem naravnih zakonov in zagotavljanjem ustreznega ravnovesja hranil v ustrezni razvojni fazi.
Pogosta misel je, da če je nekaj dobro, je veliko tega še boljše. Vendar temu ni tako. Rastline, tako kot ljudje, lahko zlahka postanejo podhranjene ali predebele. Biološki sistemi vedno delujejo bolje z zmernostjo in v ravnovesju.
Poleg tega hranila, ki jih rastline ne porabijo v rasti, povzročajo neželen (in nepredvidljiv) antagonizem z drugimi hranili, ki jih dodajamo v cvetenju in tudi z mikro življenjem. Ko so rastline neustrezno hranjenje jim to prdstavlja breme, zato energijo osredotočijo na osnovne funkcije (preživetja) namesto za funkciej višje ravni (uspeti), kot so imunski odziv, okus, aroma in proizvodnja eteričnega olja.
Pomembno je razumeti, da težave pri rastlinah niso takoj vidne. Rastline so lahko videti zdrave, a so še vedno bolne. Da dosežemo optimalne rezultat, se moramo naučiti pravočasno prepoznati in diagnosticirati te skrite težave.
RAZUMEVANJE ŽIVLJENJA RASTLIN
Rastline so živa bitja. Vse imajo enake temeljne biološke sisteme kot ljudje in živali: živčni, žilni, reprodukcijski, skeletni, imunski itd. Če želimo doseči dober donos in kakovost potem moramo razumeti, da rastline niso stroji, ampak občutljivi naravni sistemi, ki je zasnovan tako, da dela in se obnaša na posebne merljive in predvidljive načine.
Rastline, ki proizvajajo hrano imajo zelo kratko življenjsko dobo v primerjavi z ljudmi. Če jim povzročamo neupravičen stres teden dni je to enako kot če bi povzročali stres svojemu telesu celo desetletje! To se hitro zgodi, kadar dodajamo ne naravne stimulante (npr. spodbujevalce rasti in sintetična gnojila).
Predstavljajte si posledice uporabe steroidov na telo v obdobju desetletja. Seveda telo naredijo močno in glomazno, ampak za kakšno ceno? To lahko pozneje v življenju privede do odpovedi mišic, neplodnosti, bolezni srca in druge težave.
Ko rastlini damo kemični stimulans (kot je paklobutrazol) pride do negativnih posledic. Za maksimiranje genetskega potenciala rastline je treba upoštevati naravne zakonitosti. V nasprotnem primeru lahko povečamo en specifičen vidik (donos), a zmanjšamo drugega (kakovost).
