Postani vrtičkar in si sam naravno pridelaj zelenjavo ali zelišča ter cvetlice, ki ti bodo lepšale vsakdan,... Vrtnarjenje je hobij, ki obrodi užitne sadove ;). Vrt je rekreacija in oddih, ki pozitivno vpliva na vsakega, saj se ob pogledih na plodove lastnega dela dobro počutimo.
V vrtu lahko sodelujemo z otroki in jim približamo ljubezen do narave, zaposlimo jih z majhnimi vrtnimi opravili. Sami lahko v lončke sejejo različne vrtnine in cvetlice ter opazujejo »čudež narave« in proces kako iz semena zraste rastlina. Povežemo se, sodelujemo in izmenjujemo medgeneracijska znanja in veščine.
Za začetnike bo zadostovalo, da je vrt velik 5m2. Pomembno je, da je večino dneva obsijan s soncem, saj bo zelenjava bolj uspevala na soncu. Potrebovali boste še orodje, organska gnojila ali kompost ter vodo za zalivanje.
Spomladi, pripravimo vrt, tako da ga prekopljemo 15-20cm globoko in prsti dodajamo organsko gnojilo, recimo »Big Plant« ali kompost. Nato zemljo pograbimo in izravnamo in uredimo gredice, da bo izkoristek sonca za vse rastline čim bolj enakomeren orientiramo gredice v smeri sever-jug. Med gredicami pustimo 20cm prostora za pot, da bomo lažje dostopali do vrtnin.
Če imamo lasten rastlinjak oz. dovolj prostora, do marca sami pripravljamo sadike. Če je dovolj toplo lahko zgodnje sorte vrtnin sejemo že konec marca, večino pa aprila in maja. Prve posevke zunaj pokrijemo s tkanino, da jih zaščitimo pred zmrzaljo, ki se lahko pojavi vse do srede maja. Malde sadike redno zalivamo, sploh če ni dežja, najbolje zjutraj ali zvečer. Pomembno je tudi, da odstranjujemo plevel in po potrebi dognojujemo zemljo.
Spomladi, pripravimo vrt, tako da ga prekopljemo 15-20cm globoko in prsti dodajamo organsko gnojilo, recimo »Big Plant« ali kompost. Nato zemljo pograbimo in izravnamo in uredimo gredice, da bo izkoristek sonca za vse rastline čim bolj enakomeren orientiramo gredice v smeri sever-jug. Med gredicami pustimo 20cm prostora za pot, da bomo lažje dostopali do vrtnin.
Če imamo lasten rastlinjak oz. dovolj prostora, do marca sami pripravljamo sadike. Če je dovolj toplo lahko zgodnje sorte vrtnin sejemo že konec marca, večino pa aprila in maja. Prve posevke zunaj pokrijemo s tkanino, da jih zaščitimo pred zmrzaljo, ki se lahko pojavi vse do srede maja. Malde sadike redno zalivamo, sploh če ni dežja, najbolje zjutraj ali zvečer. Pomembno je tudi, da odstranjujemo plevel in po potrebi dognojujemo zemljo.
Vrtnine, ki so enostavne za vzgojo so: bučke, solate, korenček, redkvica, fižol, paradižnik še posebaj češnjev paradižnik je enostaven za vzgojo... vmes lahko posadimo zelišča, kot so bazilika, timijan, rožmarin, peteršilj, šetraj,...
Ko izbiramo vrtnine pa upoštevamo »dobre sosede«, saj nekatere vrtnine rastejo skupaj bolje kot druge. Tako recimo posadimo na sosednjo gredico k bučkam nizki fižol, nato paradižnik in potem solato. Na zadnjo gredico posadimo korenček in redkvico, ki ju lahko sejemo izmenično. Na vrt posadite tudi zelišča, saj dobro vplivajo na rast vrtnin. Med fižol posadimo šetraj, poleg paradižnika pa baziliko in peteršilj.
Rastline z različno globokimi koreninami bolje izkoriščajo tla, da se ne izčrpajo le v eni plasti. Zaradi pisane združbe je v vrtu tudi manj bolezni in škodljivcev, saj hlapi različnih rastlin preprečujejo njihov pojav. Česen na primer varuje rastline pred pepelasto plesnijo, korenje pa odganja čebulno muho (in čebula korenjevo muho), timijan odganja polže in uši, paradižnik in zelena varujeta kapusnice pred kapusovim belinom, šetraj pa varuje fižol pred ušmi.
Z mešanimi posevki različno visokih rastlin v vrtu ustvarimo dobro mikroklimo, ki preprečuje prekomerno izsuševanje tal. Tudi višina rastlin je pomembna. Tako višje rastline služijo kot zaščita nižjim pred vetrom, mrazom in močno sončno pripeko. (Visoke rastline so fižol, koruza in sončnice.)
Nekatere rastline, večinoma so to zelišča pa sosednjim posevkom celo izboljšajo okus. Zelje, ki raste v bližini kamilic, bo bolj okusno, prav tako krompir poleg kumine in paradižnik poleg bazilike.
Vrnine si lahko posadite tudi vazah na balkonih in zelišča v domači kuhinji. Vse kar potrebujete so vaze, zemlja, seme ali sadike in nekja dobre volje. Zdaj pa veselo na delo... 😉
Rastline z različno globokimi koreninami bolje izkoriščajo tla, da se ne izčrpajo le v eni plasti. Zaradi pisane združbe je v vrtu tudi manj bolezni in škodljivcev, saj hlapi različnih rastlin preprečujejo njihov pojav. Česen na primer varuje rastline pred pepelasto plesnijo, korenje pa odganja čebulno muho (in čebula korenjevo muho), timijan odganja polže in uši, paradižnik in zelena varujeta kapusnice pred kapusovim belinom, šetraj pa varuje fižol pred ušmi.
Z mešanimi posevki različno visokih rastlin v vrtu ustvarimo dobro mikroklimo, ki preprečuje prekomerno izsuševanje tal. Tudi višina rastlin je pomembna. Tako višje rastline služijo kot zaščita nižjim pred vetrom, mrazom in močno sončno pripeko. (Visoke rastline so fižol, koruza in sončnice.)
Nekatere rastline, večinoma so to zelišča pa sosednjim posevkom celo izboljšajo okus. Zelje, ki raste v bližini kamilic, bo bolj okusno, prav tako krompir poleg kumine in paradižnik poleg bazilike.
Vrnine si lahko posadite tudi vazah na balkonih in zelišča v domači kuhinji. Vse kar potrebujete so vaze, zemlja, seme ali sadike in nekja dobre volje. Zdaj pa veselo na delo... 😉
